O blogu in avtorju

Mojca. Raje berem, kot pišem.

Po duši rokerica.

Trudim se, da sem optimistična.

V službo skoraj vedno pridem nasmejana in ljudi ne utrujam s svojimi problemi ((razen na blogu)). –  To pa ne velja več; zdaj sem sitna stara baba in mislim, da je vsaj zame to dosti dosti boljše 😉

Nagnjena sem k zamujanju ((Kajne, Tina?!))

Iz drobnih zdravstvenih problemov svojih otrok ne delam panike.

Zbolim največ dvakrat na leto.

Sama popravljam gospodinjske strojčke, menjam žarnice, odnašam smeti in sama prenašam vreče s 50 litri zemlje za presajanje rož ((rože imam, seveda, rada)).

Ne pritožujem se (sploh pa ne na glas), ko moram čakati v vrstah.

Nerodnim, počasnim, neveščim voznikom ne trobim in ne kažem sredinca.

Briga me, če se nekomu nogavice ne ujemajo s čevlji.

Ne maram se prepirati.

Težko rečem NE.

Rada se zjočem ((pomaga mi)).

Včasih sem lena.

Sposobna sem 5 ur ((in več)) ležati in brati ((bere se vendar leže!)) napeto kriminalko, ljubavni roman ali Herija. ((Harry Potter))

Nisem preveč redoljubna.

Če igram računalniške igrice, hitro postanem odvisna.

Nikoli nisem ((in ne bom)) imela lepih nohtov. Imam pa lepe lase ((čeprav kratke)). – Niso več tako kratki. 

Z denarjem ne znam ((ker / zato ga nimam)).

Sladkosnedna. Zelo.

Ne znam risati.

Smrčim ((pravi mož)).