Consegna a camper

Tako.

Pred resnim potopisom še prigoda našega zadnjega večera na poti.

Na skoraj 8.000 kilometrov dolgem potepanju sem se tako navadila na skoraj zastonj parkiranje avtodoma, da sem zadnji večer, ko smo se vozili od Monte Carla proti domačim krajem, vklopila trmo in nisem bila pripravljena plačati 10€ samo za “pernottamento”/”overnight”/prenočitev.

Ampak.

Dobiti zastonj IN prosto parkirišče na tisti strmi obali, v že tako nagnetenih obmorskih krajih, je bilo nemogoče.

Tudi plačljiva so bila zapolnjena do zadnjega kotička.

Saj bi se peljali še 100 km ali več naprej, a tudi Tomaža je kak dan prej napadla neka čudna trma in vztrajal je, da bo pregorele žarnice v žarometih menjal slovenski mehanik. Prav, bomo pa potovali samo podnevi!

A noč se je bližala, prostora pa nikjer.

Dvignemo se gor, daleč nad obalo, na avtocesto, bomo pa na AC počivališču prespali, pravim.

Pa spet nov preblisk.

“Daj, zavij v tej vasi ven, ne zgleda turistična, nismo več ob morju, sigurno bomo dobili primeren parking.”

In ga dobimo.

Pa nam nekaj, nevemkaj, ne diši.

Tu je nagnjeno, tam je blizu vhod v hišo itd.

“Pelji tja naprej, sem videla tablo P!”

Mimo nas se počasi pelje policijski avto.

Tomaž malo počaka, zavije, kjer je zavijanje prepovedano in čez par metrov nas policista, SEVEDA, ustavita!

Lepo se pomenimo, luči sploh niso problem, čeprav je že mrak, zavijanje, zavijanje pa!

“Ma, niste videli table?”

“Ma, ja, smo! Ma …”

“Ben, kazen vam moramo dat, pa plačat morate takoj! 28€!

Damo jima 50.

“Nimate drobiža?”

“Nimamo.”

“Mi tudi ne.”

Kaj zdaj?

“Peljite za nami v vas, boste v gostilni zamenjali!”

Pred lokalom se na klopci hladijo vaški starčki; “Ciao, Gianni ((tamlad policist)), come va?” 🙂

Tomaž teče v picerijo.

Nimajo drobiža.

No, prav, grem na bankomat.

“Ja, ma je daleč,” pravi Gianni.

“Nič, bom pa kupil pico, potem bo drobiž natakarjev problem!”

Ni bil.

Policista dobita svoje, mi pa listek za spomin. Pa tudi zagotovilo, da lahko prespimo kar tam, na placu pred picerijo.

Medtem ko prekladamo avtodom, nam šefe picerije že dostavi družinsko pico.

Kako dobra je bila!

Otroka sta zmazala celo ((midva sva dobila samo košček “za pokušat”)), pice že tri tedne nismo jedli in Tajda je ravno ta dan planirala, kako bomo doma spekli pico, jo obložili z domačimi paradižniki in baziliko in mmmmmm!!!

Še dobro, da je v hladilniku vedno “seckalica”! 😉

Advertisements

Kaj pomaga?

Pri opeklinah od bosoteka namreč.

Hlajenje v mrzlo mrzli vodi ((ki se pa, žal, takoj segreje)), čiščenje z “arniko v šnopcu”, smiljenje samemu sebi, sladoled, mazanje z domačim ognjičevim mazilom, bepantenolom, vsem, kar nam pride pod roko, klicanje bližnjih in jokcanje v telefon, sladoled, branje dobrih knjig, čimmanj hoje, sladoled, sladoled pa še sladoled in misel, da je treba čez par dni peljat hčerko in prijateljice na Dunaj; čas je za vsakoletni koncert 1D!!!

Ko so podplati godni za hojo, opekline zaščitimo s fenomenalno mrežico Grassolind, čez damo tanko gazico in lično oblepimo.

V službi s pomočjo pesniškega pretiravanja povemo napeto zgodbo in razkazujemo (lično oblepljene, seveda) bojne rane.

Potem je vožnja do Dunaja, iskanje odprte gostilne, spanje v velikanski sobi, hoja po mestu, uživanje  ob ledeni kavi na Mariahilfeštrasse, drenjanje v gneči po koncertu, prebijanje do podzemne in vožnja nazaj MALA MALICA!

Najdražja nagrada

Dobila sem nagrado LIEBSTER AWARD, katere ime sploh ne vem, kaj pomeni (ravno se učim odvisnike z eno osnovnošolko in z enim gimnazijcem; lahko bi jima dala tegale v analizo 🙂 ).

Stric Gugl pravi “nadražja nagrada”.

Pa saj mi je res draga.

Lepo poboža mojo dušico.

Tina, ki surfaš/šivaš za nas, hvala ti!

Ups, šele pri finiširanju tega zapisa, sem opazila, da me je nominirala tudi Pika.

Hvala, Pika!

Da bom fer, bom odgovorila še na tvoja vprašanja 🙂 in to bo moja najdaljša objava vseh večnih časov!

Torej, ta nagrada je v bistvu eno tako simpatično verižno pismo.

Pravila so taka:

1. Zahvali se osebi, ki te je nominirala in objavi povezavo do njenega bloga. (Tina, Pika, hvala še enkrat.)
2. Navedi 11 dejstev o sebi.
3. Odgovori na 11 vprašanj, ki ti jih je zastavil nominator. (Hecna beseda; nominator, ne?)
4. Z Liebster Award nagrado nominiraj 11 drugih blogerjev, ki imajo manj kot 200 spremljevalcev. (Kako naj vem, koliko spremljevalcev ima kdo?)
5. Sestavi 11 vprašanj, na katera bodo morali tvoji nominiranci odgovoriti. (Težka, težka, težka naloga!)
6. Nominirancem na njihovem blogu napiši komentar in jih obvesti, da so bili nominirani.

11 dejstev:
1. Pri branju knjige/revije/časopisa, mi grejo strašno na živce pravopisne napake. Najbolj me znervirajo odvečne vejice. Pa ne pravim, da sem jaz popolna, kar se tega tiče …
2. Imam brezžično miško, ki počasi odpoveduje poslušnost.
3. V srednji šoli sem si sama naredila luknjo v uhelj.
4. Strašno mi je všeč Ellen Degeneres.
5. Ne maram, da mi kukajo v lonec, ko kuham.
6. Pri tipkanju zemšam čkre v besadeh. Kako se temu reče?
7. Nekoč sem zbirala znamke.
8. Nagnjena sem k hranjenju vseh sort “prčkarij”.
9. V avtu poslušam Val202. Ali pa Metallico.
10. Smrčim.
11. Ne maram pospravljanja.
Odgovori na Tinina vprašanja
1. Kako kavo najrajši piješ?
črno, kratko
2. Kateri je tvoj najljubši kraj?
Gorjansko, kraj, kjer sem preživela otroštvo.
3. Če bi se lahko vrnil v preteklost, kaj bi spremenila pri sebi, če sploh kaj?
Najbolj si želim, da pred davnimi leti ne bi prizadela drage prijateljice.
4. Kaj ti je ljubše; sladko ali slano?
Sladko!
5. Najljubši film?
Šund. Temple Grandin. (Ja, sta dva. Odvisno od razpoloženja.)
6. Katera barva oblačila prevladuje v tvoji omari.
Črna.
7. Brez česa “ne moreš” v vsakdanjem življenju?
Mislim, da sem malo odvisna od mobija. In od “paleo” palačink za zajtrk.
8. Katero prevozno sredstvo najpogosteje uporabljaš?
Avto. Žal.
9. Vzhodi ali zahodi?
Vzhodi.
10. Najpogosteje uporabljena beseda?
Ful?
11. Jopica ali pulover?
Pulover.

Odgovori na Pikina vprašanja:
1. Napišite 3 stvari, ki jih imate na “bucket listi” (kratko in jedrnato); koncert Bryana Adamsa z možem, izlet v London s prijateljico, petje v pevskem zboru
2. Kaj vas lahko sredi najhujše žalosti spravi v boljšo voljo? moj mož
3. Če bi že prišlo do tega, da bi morali se seliti v drugo državo, kam bi se selili (ni omejitev)? na Škotsko
4. Katerega športa bi se na tiho radi lotili, pa se ga kar ne? triatlona
5. Kaj je bila zadnja “neumnost”, ki ste si jo privoščili?  uf, dosti jih je … pojedla sem toliko datljev in mandljev, da me je bolel trebuh
6. Ko se nagrmadi smola, je nizek pritisk, megla ali nizki oblaki, so vsi tečni okoli vas … s čim “presekate”, se pocrkljate? s čokolado
7. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali/jo berete? Berem: Kava pri dišečem jasminu (Nataša Konc Lorenzutti)
8. S katerim znanim Slovencem bi želeli na večerjo? s Pižamo
9. Priporočite mi kak manj znani kraj v Sloveniji za izlet. Gorjansko
10. Pijete kavo ali ste bolj “tea-person” Oboje. Odvisno od razpoloženja.
11. Kaj najraje berete na blogih? o vsakdanjem življenju

11 blogerk/blogerjev (da ne bo diskriminacije) ((Vem, da nekateri igre ne bodo nadaljevali, a jim vseeno rada naredim reklamo. Ker so super!)):
11 vprašanj zanje:
Težkaaa! Bom kar malo kopirala vprašanja, ki sem jih dobila od Tine in Pike.
1. Najljubši film.
2. Brez česa “ne moreš” v vsakdanjem življenju?
3. Napiši 3 stvari, ki jih imaš na “bucket listi” (kratko in jedrnato).
4. Katerega športa bi se na tiho rad lotil, pa se ga kar ne?
5. Priporoči mi kak manj znan kraj v Sloveniji za izlet.
6. Zadnja knjiga, ki si jo prebral/prebrala?
7. Kateri letni čas je tvoj najljubši?
8. Na katere časopise in revije si naročena/naročen ali jih redno kupuješ?
9. Nosiš zapestno uro?
10. Gledaš poročila?
11. Če bi že prišlo do tega, da bi se morali se seliti v drugo državo, kam bi se  (ni omejitev)?
Veselo na delo 😀