Zimske počitnice s kamperjem, statistika

Približno 1000 prevoženih kilometrov (od tega sem jaz vozila  samo 30 km 🙂

5 prelepih sončnih dni (in en rahlo deževen)

5 mirnih noči

5 prelepih krajev (Benetke, Lucca, Pisa, San Gimignano, Ferrara)

nekaj novih prijateljev

nešteto nepozabnih doživetij in veselih trenutkov …

Vse to za samo:  🙂

380€

Od tega:

155€ za gorivo

58€ za PZA-je ((postajališča za avtodome))

26€ za cestnine

48€ za dnevne vozovnice za ladjice med beneškimi otočki

ostalo za hrano, pijačo, spominke, vstopnine itd.

Na smučanje (in sankanje) z avtodomom – Zoncolan

Letošnje Tajdino navdušenje za smučanje nas je vse prijetno presenetilo.

Seveda smo ji z veseljem uresničili veliko željo in sredi januarja smo se odpravili v Zoncolan, o katerem smo slišali veliko pohvalnih besed, mi pa še nismo bili tam.

Prijatelj, izkušen “kamperist” nam je zaupal koordinate parkirišča ((N 46.51417, E 12.95629)) namenjenega avtodomom in po prijetnih dveh uricah vožnje smo se že pridružili lepemu številu sodobnih nomadov.

Dva dneva čudovitega sončnega vremena smo preživeli različno; Tajda in Tomaž od jutra do večera ((dokler ju niso skoraj “odratrakirali” s smučišč)) na smučkah, Luka in jaz pa sva se sankala do onemoglosti, sprehajala in lenarila v kamperju.

Najlepši pa je bil večerni sprehod po okolici, ko smo se v skoraj popolni tišini in soju zvezd čudili, kako nenavadno svetli so okoliški zasneženi vrhovi.

V Zoncolan se bomo zagotovo še vrnili; na smučanje, pa tudi na spomladanske, poletne, jesenske pohode in sprehode!

Tisti vikend pa sva s Tomažem tudi praznovala 11. obletnico poroke in lepšega praznovanja si niti ne bi mogla želeti.

Novoletni prazniki v avtodomu

Letos Lani mi je smele načrte za novoletne praznike (priborila sem si cela dva dneva dopusta in planirala obisk Pise, Lucce in Bologne) pokvarila viroza in tako sva  še v četrtek zjutraj s Tomažem tehtala, če sploh kam gremo.

Ufa, sem bila jezna!!!

Dopust, pa bolna!

Daljne kraje sva tako odmislila in na željo otrok iskala terme z avtokampi oziroma možnostmi za parkiranje in priklop na elektriko za avtodom. Nazadnje sem po kosilu vzela konjsko dozo protibolečinskih tablet in zmetala v kamper, kar je še manjkalo in hajd! v Ljubljano, ki je bila naša prva postaja. Pogledat lučke, stojnice, Ano Mraz!!!

Poiskali smo mirno parkirišče, ki nam ga je priporočil prijatelj,

Pogled iz moje "spalnice"

se tam namestili in s prijatelji v sosednjem kamperju uskladili plane.

Šele nato smo lahko šli na sprehod do Stare Ljubljane, tam skoraj zmrznili med čakanjem na ogled jaslic v mestni hiši in bili zelo razočarani, ko smo ugotovili, da te slavne  jaslice sestavlja nekaj slik Zmaga Modica (saj so lepe slike, ma vseeno; SLIKE!!!, ne pa jaslice!), pri frančiškanih pa je bila ravno maša, zato si niti tistih nismo mogli ogledati,

dobri vili zaupali svoje želje,

Dobra vila

pojedli večerjo v  zakotnem fast foodu (v centru mesta neverjetna gneča) in se vrnili v svoja topla (avto)domka.

mrrrazz

Ane Mraz nismo čakali, je bilo preveč MRRRRAZZZZ!!!

Noč je minila mirno, celo Dedek Mraz nas je obiskal in pod jelkico (ja, tudi to smo tovorili s sabo) pustil darila.

Juhu, darila!

Po zajtrku in obvezni dozi kave smo odrinili v Zreče. Popoldne smo se že namakali v bazenih (no, jaz sem uživala na ležalniku s knjigo v roki); skoraj sami smo bili tam, prava milina!

Kmalu po silvestrski večerji (nobenih posebnih pojedin ni bilo), sta otroka že zaspala (!!!), odrasli pa tudi skoraj.

Okoli polnoči in potem ko sva ženski šli na daljši sprehod po osvežujoče ledenem zraku, smo se le razživeli, a kaj ko so silne detonacije petard in ognjemetov v bližini zbudile tudi Luka, ki se pokanja panično boji, tako da sem prvo uro novega leta preživela z njim v postelji in ga neuspešno tolažila. Le poglejte tale nesrečen pogled!

Kdaj bo konec?!

Je pa bil prvi dan novega leta PREKRASEN.

Jutranji pogled iz "spalnice" v Zrečah.

S smučarskim avtobusom smo se odpravili na Roglo, kjer je bil čudovit sončen dan. Takoj nam je bilo žal, ker smo pustili smučke v Šempasu. Za tolažbo smo si sposodili sanke in noreli okoli.

Seveda smo si tudi ogledali, kje se da parkirati avtodome in se pozanimali o možnostih priklopa na elektriko in sklenili, da kmalu pridemo spet.

Po povratku v kamper je sledil še skok v terme (Mojca ne, je morala udariti en popoldanski spanček, viroza se še ni predala), in večerna idila; Tomaž je pripravljal hrano, otroka sta risala, jaz pa sem po dolgem času in v miru pogledala en cel film (From Paris with Love – a naj vas naslov ne zavede; ni romantična komedija, ampak odlična akcija z Johnom Travolto).

V nedeljo so se žal naša mini počitnice končale in v plesu snežink smo se odpravili proti Primorski.

Ta nas je pozdravila s krepkimi sunki burje, ki so nas pošteno prestrašili. Ti burja, ti, hišo si nam že odkrila, ne prevrni nam še kamperja!!! 😦