Malo tega, malo onega

Malokraškomaratonski načrti se niso izšli, saj je Tomaža doma zadržal hud zobobol. Tako sem našo družino častno zastopala sama. Tako sva našo (razširjeno) družino zastopala samo najmlajši, nečak Jakob, in jaz. Jakob je bil kljub padcu šesti, bravo, mali!

Uradni rezultati za mojih 9,4 km sicer pravijo, da nisem tekla prav hitro, a meni se je zdelo, da grem kot veter.

Čas na stran, bil je malce nervozen, a tudi prijeten dan. Kot vedno na tekaških prireditvah.

*  *  *  *  *  *

A ni zanimivo, kako določene jedi postanejo v določenem času popularne; zaokrožijo po družabnih omrežjih in vsi jih delamo. Nazadnje je bila popularna ((vsaj pri meni)) nutellina zvezda, zdaj pa sveža limonina torta “al gusto d’uomo”. Naredila sem malce spremenjeno različico, brez meringa na sredi, pa tudi brez sladkorja (nadomestim ga z mletimi datlji in dodatkom marelic in brusnic v skuti) in prvič smo jo trije ((Luka še vedno vztraja pri belisladkor sladkih pecivih)) zmazali v manj kot 24 urah ((od teh nas vsaj 8 ur ni bilo doma)).

Ker včasih včasih ravno peka ((in nato uživanje v rezultatu)) razvedri težko najstniško življenje, je Tajda vmes spekla še en paleo browni ((al kako se mu reče)), danes pa sem bomo spet sladkali s tole “al gusto di tutti” ((po okusu vseh)).

*  *  *  *  *  *

Vsak dan znova občudujem našo najstnico, kakšno vztrajnost premore. Poleg tega, da se z veseljem uči in vsakodnevno disciplinirano telovadi ((pa občasno teče z mano in psoma)), nastopa s šolsko dramsko skupino in sodeluje pri Amaterskem mladinskem odru SNG Nova Gorica. V minulem tednu so imeli v SNG premiero predstave Ljubezen ali pač, pri kateri je sodelovala kot suflerka in pomočnica. Občinstvo so tako zelo navdušili, da se obeta še kakšna ponovitev.

Je pa naša domača igralka na tiskovni konferenci ((in njeno izjavo se je slišalo tudi po radiu)) povedala, da jo najbolj osrečujejo potovanja z družino … ooooo, solzice v očeh!

Kaj je delala in govorila na zabavi po premieri, raje ne vemo 😉

* * * * * *

Paradižnički so vzklili, feferončke še čakam, prekopala sem 1 kvadratni meter vrta, posadila maline, goji jagode in “klasične” jagode … zdaj pa čakat pridelek 🙂

*  *  *  *  *

“Vlomljeni” avtodom je že v popravilu. Kmalu bomo spet na poti, juhej!!!

*  *  *  *  *

Črno bela ekipa

Luka bo, ko bo velik, hiter in vzdržljiv tekač (no, saj to je že sedaj) in zagotovo tudi odličen pasji prijatelj/trener/voditelj/skrbnik (nekaj od tega je že sedaj).

Danes sva sicer pretekla krajšo razdaljo, a šlo nama je kot namazano.

Pa ni bilo samo po ravnini!

Mislim, da bo jeseni tudi že dovolj “zrel” za vpis v atletsko šolo. Že zdaj premaga vse sošolce, tudi iz višjih razredov!

Če bo šlo tako naprej, bo kmalu premagal tudi mene in Tomaža.

Psov pa še ne.

😉

No, v vzdržljivosti mogoče …

Mama sem si za nagrado spekla tale jabolčno-začimbni biskvit (da ni vedno bananin kolač).

S Tajdo sva ga že skoraj zmazali.

Ostala člana ekipe; Dea in Ace, pa dobivata priboljške kar pogosto! Sploh pa je skupni tek po gozdu do Vogrščka zanju največja nagrada!

Kitty, rabarbarin pride na vrsto jutri, moram priti še do glavne sestavine; mi rabarbare nismo nikoli imeli na vrtu, še poznala je nisem do pred kratkim!

Brez čokolade

Čokolada tudi spada v spodnji seznam?

Prijateljica Pika pravi, da ne bo jedla čokolade (verjetno je mislila za 40 dni, ne za celo življenje, kaj?), jaz pa se moram vrniti na svojo “paleo” začrtano pot.

Zadnje čase sem malo prepogosto “grešila” …

Pa krof sem jedla včeraj!!!

In to po tem, ko sem rekla, da jih sploh ne pogrešam!!!

😀

Tako to gre

Kupiš razmeroma nezrel avokado (ali dva).

Greš na dopust.

Vrneš se domov in ugotoviš, da imaš ravno prav mehak avokado (ali dva).

Taisti avokado (ali dva) razpoloviš, izdolbeš in “meso” vržeš v sekljalnik. Dodaš banano (ali dve), malo medu ali datljev za sladkobo, žlico (ali dve) kakao prahu in obvezno ščepec (ali dva) soli.

Sesekljaš.

Nadevaš v skodelico ali dve, več ne bo.

Ponudiš hčerki.

Poješ, kar ostane.

Eno majhno žličko, torej!

🙂

Tako to gre, če imaš hčerko gurmanko!

Še vedno paleo (večinoma :-) )

Najin paleomarec se je podaljšal v paleojunij, paleojulij, paleoavgust in še traja.

Grehi ((Le zakaj vedno najprej naštevam grehe?!))ostali isti; Tomaž se prekrši s pivom, jaz pa s pico ali kakšno res neubranljivo slaščico. Ostalih skušnjav skoraj ni.

Pri prehrani imava sedaj že ustaljen »ritem«

Zajtrk: obvezno »frtalja« iz jajca, banane (če le-teh zmanjka, sem jo poskusila nadomestiti  z jabolkom ali kakijem in rezultat je še vedno slasten), kokosove moke in različnih dodatkov (rozine, brusnice, sveže ali zmrznjeno sadje), po zaslugi Urške imam sedaj za zajtrk rada tudi bananin kolač (http://pravposebnamama.blogspot.com/2013/11/bananin-kolac-s-suhim-sadjem-paleo.html).

Kosilo; v ponudbi restavracij in gostiln v okolici se vedno dobi kaj primernega. Na srečo so povsod tako prijazni, da mi običajno prilogo (krompir, riž, pašta) zamenjajo z zelenjavno.

Ko pridem iz službe, MORAM obvezno nekaj sladkega; datlje, kaki, kakšno paleo pecivo (tole http://www.kulinarika.net/recepti/16802/sladice/cokoladna-torta-presna-veganska-/ imam vedno v zamrzovalniku) …

Večerje; ponovno sva odkrila, kako nama je všeč  segedin, jetrca obvladava v nulo (Tomaž me sploh ne pusti k rezanju čebule), rada imava različne mešanice koščkov mesa in zelenjave, polnjene bučke, polnjene šampinjone, bučkine polpete, cvetačno ali brokoli ali kakšna drugo zelenjavno juho (v katero je ali ni »stopila« kakšna žival), ribe… zraven vedno velikanska skleda solate.

Prigrizki (eh, brez tega ne zmoreva); sadje, oreški, ocvirki (le-teh raje nimava preveč na zalogi… ma, kakšni zalogi! Takoj jih pohrustamo!)

Zvečer Tomaž rad na jeziku stopi  košček čimbolj temne čokolade, jaz pa spijem domač čaj …

Odvečne kilograme sva lepo otesala, to je povzročilo rahlo krizo pri oblačenju in posledično v družinskem budžetu 🙂

Nakupovanje je enostavno; točno imam preštudirane police/oddelke, kjer se moram ustaviti. Jajca večinoma dobivamo domača (res jih ogromno pojemo), z zelenjavo nas zalaga tašča, pogosto dobimo/kupimo sadje in zelenjavo od sovaščanov, znancev, sorodnikov, po novem pa smo tudi naročniki  “zelenjavnega zabojčka” (http://brevkinasvezina.blogspot.com/). Meso včasih dobimo domače, sicer pa zaupava najinemu priljubljenemu mesarju.

Pri teku na začetku kar nisem zbrala poguma, da bi  polmaraton pretekla brez pomoči mojega priljubljenega gela, pred dnevi v Palmanovi (http://akvarij.blog.siol.net/2013/11/17/paleopalmanova/) pa sem se le ojunačila in svoj osebni rekord dosegla s pomočjo vode, rezine pomaranče in dveh koščkov banane. Jupiii! Od veselja sem potočila kar nekaj solzic 🙂

Aktivni smo zelo; od konca poletja tudi Tomaž teče, poleg tega so obvezni vsakodnevni sprehodi z našima border colliejema (Tomaž ima 1x tedensko še trening agilitya), med vikendom pa malo daljši pohodi ali krajši planinski vzponi, jeseni in pozimi enkrat tedensko spinning, od decembra naprej še vadba insanity…

Lahko bi rekla, da kar pokava od zdravja. Jaz sem imela jeseni (službeni) obdobni preventivni pregled in seveda je bilo vse b.p.

Počutiva se odlično in tako tudi izgledava 😉

Ne veva, ali bi se jezila ali smejala, ko nama mami rečeta, da »za skuzi buh« naj začneva jesti, ker sva preveč suha. Midva pa jeva, jeva… res bi lahko rekla, da dosti več kot prej.

Tudi Luka že skoraj obvlada vse »paleo« finte, točno ve, da čips ni paleo in zato ni nevarnosti, da bi mu ga kradla 🙂

S tem, ko se se sproti osveščava in informirava o bolj zdravem načinu življenja, se nekaj tega prenaša tudi na otroka, čeprav ju ne siliva z najino prehrano (s športom pa 🙂 )

PaleoPalmanova

Juhuhu!

Končno mi je uspelo!

Polovička pod dvema urama!

1:54:23

Vesela vesela vesela.

Celo pot sva s Heleno držali konstanten tempo in se brez besed spodbujali, tako da sem v cilj pritekla ganjena do solz.

Ko sva se med finiširanjem prijeli za roke, se mi je kar en tak cmok naredil v grlu!

Helena, kdo bi si mislil, po tistih mučnih “kuperjih” in “tekanju” skozi park v srednji šoli!!!

Po vseh mojih zatrjevanjih, da tek res ni zame, pa kako dolgočasen šport je to!!!

Lepo je, da napredujemo, da zavržemo stare misli in sprejememo nove, boljše!

Na to smo res lahko ponosni, ponosne.

Zmoremo!

Če ne drugega, kdaj vsaj zmoremo poskušati!

Kar pa se tiče našega paleo načina življenja; zmogla sem preteči polovičko samo na naravni pogon, se pravi brez gela, in uspelo mi je!

Pila sem vodo (itak!), pojedla pa dva koščka banane in rezino pomaranče.

Skoraj vse se da, če se le hoče 🙂

Če me te mladenke ne bi gnjavile, sploh ne bi šla v Palmanovo.
foto: Jožica G., ki tokrat ni tekla, a je odlična tekačica!
Foto: moj najljubši tekač, s katerim bova takole pritekla v cilj na naslednji Palmanovi, a ne, Tomaž? ❤

#instatek

Za Nočno 10ko se res splača premakniti dopust na avgust.

In seveda zgodaj vstajati, teči v jutranjem hladu, miru, tišini …

Pa jesti paleo. 🙂

V zadnjih letih sem “spoznala ” kar nekaj blogarjev-tekačev, ki napovedujejo prihod na Bled.

Se vidimo, ko se zagledamo!

Komaj čakam!

Pa v jezero, bomo skočili na koncu?