LDN

(za uvod v opis avgustovskega popotovanja po Škotski)

V Dovru zapeljemo s trajekta.

“Ej, katera je že una finta, da ne pozabiš voziti po levi?!”

IMG_5821

(Ni rabil finte, varno in zanesljivo nas je popeljal čisto povsod, kamor sem ga usmerila.)

Kolikor ga poznam, vem, da želi čimprej priti “gor”. Po 1500 km od doma do trajektnega pristanišča bi brez jamranja prevozil še tistih 600 in drobiž do škotske “meje”.

Vsaj plan je bil tak.

Plan neplan.

Vozimo se po AC in vsake toliko časa švigne mimo tabla za London.

Poheca se: “Gremo v London?!”

Pohecam se: “Pejmo!”

(pred potovanjem sva se dosti pogovarjala o tem; London da ali NE)

In ne bodi len, že srfam in zbiram info; če DA London, kako London …

Tako: zapelješ vanj in iščeš.

🙂

In najdeš.

Uličko blizu The Sharda; mirna, brez omejitev, pod kontrolo kamer.

Parkiraš.

Odpešačiš.

IMG_5834

Mimo ljubega (a zaprtega) Borough Marketa naprej ob južnem bregu Temze, kjer vrvi od življenja, do Big Bena (da ga slišimo, še preden ga bodo/so za 4 leta “utihnili” zaradi obnove), Westminstra, Trafalgarja, Piccadillya, pa malo po šoping ulicah, v Soho, pa nazaj, po The Mall-u do Buckinghamske palače, malo v park in naprej/nazaj po drugem bregu Temze, kjer končno spoznamo, da je po mestu dopoldne poTEKal maraton, pa tega še opazili nismo, obvezno mimo Towerja in še bolj obvezno čez Tower Bridge k avtodomu.

IMG_5847IMG_5858IMG_5867

Usedeš se v avtodom in se odpelješ prespat nekam v mir; v vasico Thaxted (kmalu ugotoviš, da spiš čisto blizu letališča Stansted, a se sredi noči navadiš na hrup letal. To, ali pa letala ponoči na tem letališču ne vzletajo/pristajajo!).

To je bil naš London.

Potem je končno napočil čas za našo ljubo Škotsko …

 

 

Advertisements

Zgode in prigode v Londonu

Trije (premalo!) polni in popolni dnevi v prijetni družbi.

prvič na letalu

Naročile smo lepo vreme in ga dobile,

naročile smo udobno stanovanjce in ga dobile,

naročile smo točne prevoze …
… in skoraj ostale brez fenomenalnega musicala We will rock you.
Nekdo se je odločil, da bo skočil na tire podzemne železnice, ravno ko smo me na vlaku Central Line brzele proti gledališču Dominion. Ko je “glas” na vlaku oznanil, da bomo nekaj časa stali in je bilo do začetka predstave samo še 20 minut, smo stekle z vlaka, iskale in nestrpno čakale bus in potem sitni Angležinji, ki ni imela gotovine, speljale taksi. V gledališče smo prispele 10 minut po začetku predstave, a so nas vseeno lepo pospremili v dvorano in nato do naših sedežev. Naslednje slabe tri ure smo uživale v glasbi, petju in plesu.

Tajda prvič v taksiju, Nataša pa si misli: "Pa dej, stopi na plin že enkrat!"

O, še je bilo prigod!
Toliko, da ne vem, katero naj prvo opišem.
Aja, seveda.
Kako smo se zaklenile ((OK, OK, priznam, jaz sem prvi večer vestno zaklepala)) v stanovanje in se nismo več znale odkleniti!!!
Na prvi dan! Vse nestrpne in navdušene nad odhodom v mesto, ključavnica pa se nam ni vdala!
Klicala sem par številk in končno dobila hišnika, ki se ni mogel načuditi, kako lahko imamo ključ, pa ne moremo iz stanovanja.
A še preden sem ga dobila na telefon, je Anabela že splezala skozi okno in nas od zunaj odklenila!
Še dobro, da smo bile v pritličju!

London Eye

Pa kako smo lačne in sitne iskale kak prijeten ((in cenovno ugoden)) lokal, kjer bi pojedle “fish and chips” ((in jaz popila svoj ljubi Guinness)) in že vse naveličane vstopile v The Lord Moon of the Mall par korakov od Trafalgar Square-a in doživele najlepše ((in cenovno ugodno)) kosilo na našem potovanju.

odlično kosilo v pristnem pubu
cheers

Kaj pa tista, ko smo jedle v italijanski restavraciji zraven Borough Marketa in je bila Tajda na stranišču.
Kar naenkrat pa se po celem lokalu zasliši glasen alarm in natakar kot puščica zdrvi k vratom veceja in buta po njih: “Madam, madam, is everything OK?”
Tajda vsa zmedena odpre vrata; potegnila je rdečo vrvico, ki je visela s stropa, misleč, da je to vrvica splakovalnega kotlička. 🙂

pri Tower Bridgu
klapa
Regent's Park

Pa še ena poučna.
V soboto hitimo na vlak, da bomo čimprej v Camdenu, nekaj se prerivamo pri vratih na peron, punci sta že na vlaku, ko z Natašo ugotoviva, da verjetno ne gre v našo smer. Anabela še uspe skočiti na peron, vrata se zaprejo, za njimi pa paničen Tajdin obrazek. Kot nore pritiskamo gumb za odpiranje vrat, a nas ta ne uboga in vlak lepo po urniku odpelje naprej. Na srečo nismo na podzemni, ampak na “nadzemni” ((overground)), tako da mobiji lovijo ((še ena sreča, da je Tajda sploh imela mobi pri sebi, ponavadi se le-ta nahaja v žepu koga drugega ali pozabljen sameva doma)) in jo lahko pokličem in ji naročim, naj gre na naslednji postaji dol ((Sheperd’s Bush, nikoli ne bom pozabila tega imena)) in nas tam počaka.
Po tem dogodku smo se šele dogovorile, kaj storiti, če se še kdaj kaj takega zgodi.

prijateljici

Pa kako smo “šopingirale”.

Pa kako sva z Natašo zjutraj tekli do Kensington Gardens in Hyde Parka.

Pa kako smo v Camdenu jedli kislekislekisle bombone!

plošče plošče plošče
Camden

Pa kako nas je angleški prijatelj Tim peljal ((potem, ko so si vsi, razen Nataše in mene, kupili nove čevlje)) v najljubši pub Amy Winehouse, The Hawley Arms, in v priljubljen park Hampstead Heath.

z angleško prijateljico v parku Hampstead Heath
še malo pačenja za konec lepega dneva

In kako nam je bilo kar malo hudo, ko smo v nedeljo zgodaj zjutraj zapuščale “naše” stanovanjce in hitele na letališče!!!
Še bomo kam šle skupaj, res smo se imele fino!
Ajde, punce, sedaj pa me spomnite, katero prigodo sem pozabila opisati!

P.S.1: AJAAA! Bila sem del ulične predstave na Trafalgar Square-u! Dokazno fotko še čakam …