LM

Zakaj na Ljubljanski maraton?

Ker lahko!

Ker zmorem!

Ker uživam!

Ker zame to ni zaključek tekaške sezone, niti vrhunec, ampak dan za druženje, uživanje, tortice, navijanje … in seveda tudi za tek.

Letos frutabelc za Luka nisem pozabila in tako sva (v družbi Nataše in Nataše) tekla vseh deset kilometrov, razen par korakov hoje pri okrepčevalnici.

Na sineta sem zelo ponosna, ni kar tako preteči 10 kilometrov.

In veste, česa sem se najbolj veselila?

Navijaške točke pri (ultra+rock) Energe ekipi. Nepozabno je bilo!

Tomaž pravi, da bo odslej na LM tekel samo še desetke in se potem obvezno udeležil navijanja na Cesti na Brdo, zato: Katja in Andrej, nadaljujta s to tradicijo, prosimo!

IMG_7914
Na štartu; vesela.
IMG_7915
Med tekom: veseli veseli.
IMG_7971
Srečamo navijače: veseli veseli veseli.
22904640_1597569223634946_7681782825690355496_o
Pred ciljem: Luka utrujen, a zadovoljen!
IMG_7962
Na najboljši navijaški točki: razveseljujemo ostale!

 

 

 

 

 

Leteče nepotice

Trojka Rajši tečemo, kot potico pečemo na teku trojk 2016.


Kar se spomnim od teka, je, da smo štartale prav zadaj in potem ves čas počasi prehitevale.
Pa klepetale. ((Ma, same resne debate, lepo prosim!))
In UŽIVALE!

Analiza dogajanja z Energe Katjo ((ali po domače povedano;  kofetkanje na sonču)) je čudovito zaokrožila prijetno preživeto dopoldne.

Fotke iz cilja so povsem meglene. Krive smo, seveda, me; prehitro smo pritekle v cilj in Tomaž je bil nepripravljen.

😉

Ej, za 4 minute smo izboljšale lanski čas!

Kam to pelje, oštja?!

Kmalu nas bodo zaradi previsoke hitrosti oglobili!


Večer v Narodni galeriji

Če dobiš vabilo za ekskluziven ogled obnovljene Narodne galerije in njenih največjih biserov, kaj storiš?

In če ti zraven obljubijo še Zvezdino tortico Luiza?

In ko vprašaš, če bo dovoljeno fotografiranje, ti rečejo, da je to zelo zaželjeno?

In če je bila tvoja novoletna (na začetku 2015!!!) zaobljuba, da boš obnovil in dopolnil poznavanje zgodovine?

Potem ne čakaš.

Rečeš JAAAA!

In ni nam bilo žal.
Po uvodnem pozdravu so nas razdelili v tri skupine ((seveda smo se zagrebli za tisto, ki si bo ogledala realiste in impresioniste)) in težko pričakovani ogled se je pričel.

Kar prehitro smo se sprehodili skozi dvorane s prelepimi slikami Ivane Kobilce, Jurija Šubica, Ivana Groharja, Jožefa Tominca, Marka Pernharta, Mateja Sternena, Riharda Jakopiča …

… in se nato pridružili skupini, ki si je pod vodstvom doktorja Ferdinanda Šerbelja ogledovala slovenske baročne umetnine.

To pa je bil dogodek, vam povem!

Že dolgo nisem srečala človeka, ki bi o nečem pripovedoval s tako strastjo in zanosom, poleg tega pa je bilo njegovo pripovedovanje zanimivo, napeto, privlačno.

Res vam zelo priporočam, da si galerijo ogledate pod vodstvom katerega od kustosov, jaz bom to vsekakor že kmalu naredila!

Kaj vse smo izvedeli!

Midva s Tomažem sva celo dobila razlago, od kod ime najinega domačega kraja!

Na koncu smo si ogledali še prenovljene prostore Narodnega doma in se ustavili ob štirih slikah Panorame s Šmarne gore Marka Pernharta.

Ljubitelji “Šmarke”, pojdite jih pogledat!

Aja, pa Robbov vodnjak, tudi o njem smo zvedeli dosti zanimivega, pa vam ne povem vsega, kar potrudite se malo. 😉

Seveda sem prišla tudi do res razkošno slastne tortice Luiza, o ja!

Ker pa smo se preveč časa zadržali pri umetninah, je tortic skoraj zmanjkalo in sem svojo morala deliti s Tomažem.

Ni mi bilo težko, ker VEM, da me bo kmalu peljal na še eno, samo mojo! 😉

Boštjan, kateremu se zahvaljujem za vabilo, nas je razveselil še z natisnjenimi fotkami, ki smo jih med obiskom delili na družabnih omrežjih.

Potem?

Potem pa je bilo treba že ven, na mraz 🙂

Narodna galerija, kmalu se spet vidimo!