Jedli smo. Dosti. In dobro.

Advertisements

RAWRRRRRR

Sem vam že povedala, kaj mora biti OBVEZNO v avtu ali v avtodomu, ko gremo na pot?

Nisem?

Pred davnimi časi je najin jugec porabil približno 10 l bencina in 1,5 litra radenske na 100 km, sedaj pa Tomaž vozi na pindin ((skrivnostna energijska hrana, katere identitete vam ne smem razkriti, sicer bodo svetovne zaloge hitro skopnele)) in čokoladni pogon.
Na pinde še lahko pozabim, a na temno čokolado nikakor!!!
Doslej Tomaž ni imel najljubše, a odkar je poskusil RAWR čokolado, se je to spremenilo.

Zakaj?

Z njegovimi besedami: pri RAWR 80% organski temni čokoladi se bolj čuti pravi čokoladni okus, medtem ko se pri drugih, “trgovinskih”, bolj čuti sladkor. Okus je zelo dober, naraven, ravno prav sladek.

Tajda si je prisvojila RAWR organsko kakavovo tablico z lucumo ((Prvič slišite zanjo, kajne? Tudi mi smo!)), ker temne  ne mara preveč. In kaj pravi ona? “MMMMMM, ta čokolada je prava osvežitev po pekoče presladkih čokoladah, ki sem jih jedela do sedaj.”

Samo ena kritika je, za nas so te čokladice odločno odločno premajhne!

Tako majhnih sploh ne kupujemo.

Zato, RAWR, hitro večja pakiranja v prodajo!

Trebuh vzeli s sabo …

… in ga napolnili s tipično avstrijsko 😛 hrano; sladkimi trdelniki, česnovimi langoši, starbaksovo kavo, falafli, humusom … in seveda saherco.

Ja, spet na Dunaj! (S kratkim skokom na sončno mariborsko Piramido.)

Po (pre)dolgem času se nam je na poti pridružila tudi Tajda. Prvi dan se je sicer zgražala, kakšno družino ima, potem pa se je sprijaznila s tem, da boljše pač ne bo dobila. ((No, vsaj dokler se ne bo poročila v prefinjeno, visoko intelektualno, staro angleško plemiško družino!))

Ker smo spet uspeli parkirati čisto v središču mesta, na varnem mestu, tik pred Hofburgom, smo lahko psa pustili v avtodomu in si končno vzeli čas za dunajske muzeje. Celo Luka se ni pritoževal nad urami preživetimi med slavnimi slikami.
Saj veste, kar nekaj aktov je obešenih okoli 🙂


Naschmarkt za mojo dušo …

Tudi do Pratra smo skočili, da sva se z Lukom malo zaletavala z avtomobilčki, pa seveda na ulico MariaHilfer, se ve, po kaj, pa glavno pokopališče sem šla pokazat Tomažu …

Lepo smo se imeli, a še vedno nismo videli vsega.
V moji beležki je zapisanih še nekaj želja; Belvedere, Schonbrunn, pa Gasometer, pa Dunajski gozd in Wachau … če govorim samo o Dunaju in okolici. Potem so zapisana še avstrijska jezera, pa kakšna gora, ali vsaj hribček bi se spodobil ….
V 2016 bomo imeli kar nekaj podaljšanih vikendov, ne?

Brez čokolade

Čokolada tudi spada v spodnji seznam?

Prijateljica Pika pravi, da ne bo jedla čokolade (verjetno je mislila za 40 dni, ne za celo življenje, kaj?), jaz pa se moram vrniti na svojo “paleo” začrtano pot.

Zadnje čase sem malo prepogosto “grešila” …

Pa krof sem jedla včeraj!!!

In to po tem, ko sem rekla, da jih sploh ne pogrešam!!!

😀

Tako to gre

Kupiš razmeroma nezrel avokado (ali dva).

Greš na dopust.

Vrneš se domov in ugotoviš, da imaš ravno prav mehak avokado (ali dva).

Taisti avokado (ali dva) razpoloviš, izdolbeš in “meso” vržeš v sekljalnik. Dodaš banano (ali dve), malo medu ali datljev za sladkobo, žlico (ali dve) kakao prahu in obvezno ščepec (ali dva) soli.

Sesekljaš.

Nadevaš v skodelico ali dve, več ne bo.

Ponudiš hčerki.

Poješ, kar ostane.

Eno majhno žličko, torej!

🙂

Tako to gre, če imaš hčerko gurmanko!