RAWRRRRRR

Sem vam že povedala, kaj mora biti OBVEZNO v avtu ali v avtodomu, ko gremo na pot?

Nisem?

Pred davnimi časi je najin jugec porabil približno 10 l bencina in 1,5 litra radenske na 100 km, sedaj pa Tomaž vozi na pindin ((skrivnostna energijska hrana, katere identitete vam ne smem razkriti, sicer bodo svetovne zaloge hitro skopnele)) in čokoladni pogon.
Na pinde še lahko pozabim, a na temno čokolado nikakor!!!
Doslej Tomaž ni imel najljubše, a odkar je poskusil RAWR čokolado, se je to spremenilo.

Zakaj?

Z njegovimi besedami: pri RAWR 80% organski temni čokoladi se bolj čuti pravi čokoladni okus, medtem ko se pri drugih, “trgovinskih”, bolj čuti sladkor. Okus je zelo dober, naraven, ravno prav sladek.

Tajda si je prisvojila RAWR organsko kakavovo tablico z lucumo ((Prvič slišite zanjo, kajne? Tudi mi smo!)), ker temne  ne mara preveč. In kaj pravi ona? “MMMMMM, ta čokolada je prava osvežitev po pekoče presladkih čokoladah, ki sem jih jedela do sedaj.”

Samo ena kritika je, za nas so te čokladice odločno odločno premajhne!

Tako majhnih sploh ne kupujemo.

Zato, RAWR, hitro večja pakiranja v prodajo!

Trebuh vzeli s sabo …

… in ga napolnili s tipično avstrijsko 😛 hrano; sladkimi trdelniki, česnovimi langoši, starbaksovo kavo, falafli, humusom … in seveda saherco.

Ja, spet na Dunaj! (S kratkim skokom na sončno mariborsko Piramido.)

Po (pre)dolgem času se nam je na poti pridružila tudi Tajda. Prvi dan se je sicer zgražala, kakšno družino ima, potem pa se je sprijaznila s tem, da boljše pač ne bo dobila. ((No, vsaj dokler se ne bo poročila v prefinjeno, visoko intelektualno, staro angleško plemiško družino!))

Ker smo spet uspeli parkirati čisto v središču mesta, na varnem mestu, tik pred Hofburgom, smo lahko psa pustili v avtodomu in si končno vzeli čas za dunajske muzeje. Celo Luka se ni pritoževal nad urami preživetimi med slavnimi slikami.
Saj veste, kar nekaj aktov je obešenih okoli 🙂


Naschmarkt za mojo dušo …

Tudi do Pratra smo skočili, da sva se z Lukom malo zaletavala z avtomobilčki, pa seveda na ulico MariaHilfer, se ve, po kaj, pa glavno pokopališče sem šla pokazat Tomažu …

Lepo smo se imeli, a še vedno nismo videli vsega.
V moji beležki je zapisanih še nekaj želja; Belvedere, Schonbrunn, pa Gasometer, pa Dunajski gozd in Wachau … če govorim samo o Dunaju in okolici. Potem so zapisana še avstrijska jezera, pa kakšna gora, ali vsaj hribček bi se spodobil ….
V 2016 bomo imeli kar nekaj podaljšanih vikendov, ne?

Brez čokolade

Čokolada tudi spada v spodnji seznam?

Prijateljica Pika pravi, da ne bo jedla čokolade (verjetno je mislila za 40 dni, ne za celo življenje, kaj?), jaz pa se moram vrniti na svojo “paleo” začrtano pot.

Zadnje čase sem malo prepogosto “grešila” …

Pa krof sem jedla včeraj!!!

In to po tem, ko sem rekla, da jih sploh ne pogrešam!!!

😀

Tako to gre

Kupiš razmeroma nezrel avokado (ali dva).

Greš na dopust.

Vrneš se domov in ugotoviš, da imaš ravno prav mehak avokado (ali dva).

Taisti avokado (ali dva) razpoloviš, izdolbeš in “meso” vržeš v sekljalnik. Dodaš banano (ali dve), malo medu ali datljev za sladkobo, žlico (ali dve) kakao prahu in obvezno ščepec (ali dva) soli.

Sesekljaš.

Nadevaš v skodelico ali dve, več ne bo.

Ponudiš hčerki.

Poješ, kar ostane.

Eno majhno žličko, torej!

🙂

Tako to gre, če imaš hčerko gurmanko!

Paleo pali

Ja, Paleomarec je zapalil. Vsaj pri nas.

Že lani, ko sem sledila objavam na Paleovembru in prebirala Rolbekov blog, mi je bila ideja o taki prehrani všeč.

S Tomažem se niti nisva preveč poglabljala v zgodovino in zagovore ravno take diete, preštudirala sva, česa ne smeva in se navdušila nad tem, da s takim prehranjevanjem odpade industrijsko predelana hrana, pri meni pa predvsem sladkarije, ki sem jih zadnje mesece konzumirala v že prevelikih količinah.

Moj mož ima itak en tak moto ((katerega sicer ne razumejo vsi)): “Naj bo mucek ali pesek, samo da je mesek” in po načelu “meni je za večerjo dovolj kos mesa in solata” je vedno uspel lepo shujšati, zato je takoj vedel, da je to prava stvar :-). Meni je šlo bolj za to, da se rešim svoje odvisnosti od sladkarij.

Prvega marca smo bili na potovanju z avtodomom in naju je malo skrbelo, kako bova to izpeljala, pa je steklo res gladko.

Grehi:

  • Tomaž – pivo
  • jaz; rižota za osmi marec (jo je pripravil naš marketing direktor za ženske na firmi in je bila slassstna), saherca en dan pred Malim kraškim maratonom, jota po njem, tiramisu, ko je šefica oznanila, da bo kmalu nona in seveda dva kosa potice ((je bilo treba pokusti mamino in taščino)) za veliko noč. Ničesar od tega mi ne bi bilo treba in vsakemu bi se zlahka odpovedala, a sem grešila zavestno ((je zato greh kaj manjši???)).

Šport: pri teku na začetku niti nisem imela kakšnih problemov. Do tretjega tedna, ko sem na sobotnem teku prve 4 kilometre zelo trpela, zadnje 4  pa sem … grozno trpela. Ni in ni šlo, v nogah sploh ni bilo moči! Po tem polomu pa se mi je spet odprlo; tečem veselo, lahkotno in brez bolečin. V nedeljo sem z nasmeškom zmogla 15 kilometrov. V marcu sem tako pretekla  78 km, kar je sicer veliko manj od načrtovanega, saj se pripravljam na dunajski polmaraton, ki bo 14. aprila. Za premalo teka pa ni kriva paleo dieta, ampak ((seveda)) pomanjkanje časa. Poleg “mojega” teka pri nas veliko hodimo, saj imamo dva border collija (to so tisti hiperaktivni psi); pri tem problemov ni bilo.

Izgubljeni kilogrami:

  • Tomaž: 4
  • jaz: 3 (jupiii, po 13-ih letih oblekla svoja najljubše hlače… iz dobe “pred otroki”)

Zdravje: brez problemov. Pri meni prve dneve glavobol, ker nisem pila kave (brez peciva zraven mi res ni dišala).  Slučajno sem v petek imela preventivni pregled in krvni izvidi so super. Prebava redna in čedna 🙂 Po joti v Sežani me je grozno bolel trebuh, najprej sem krivila joto, nato smo ugotovili, da sem staknila neko trebušno virozo, ki je trajala skoraj tri dni. Tomaž je imel enkrat ponoči močan krč v mečih; zdaj ga silim z Donatom ;-).

Končna odločitev: s tako prehrano bova nadaljevala. Tomaž ima raje meso, jaz zelenjavo in sadje, tako da se lepo dopolnjujeva 😉 Pa sprehodi v trgovino so tako enostavni. Še enostavnejši bodo, ko pride pomlad in prvi pridelki na vrtu in sladko sadje v okoliških sadovnjakih.

Aja, pa sredino pico so pri nas doma zamenjale ribe in s to odločitvijo smo vsi zadovoljni 🙂 (Otroka, brez skrbi, saj vama bom še kdaj spekla pico, takoj ko dostavijo novo pečico).

Seveda so nama v veliko pomoč zapisi na blogih in FB strani Paleomarca. Sodelovati v takem skupinskem “izzivu” je  lažje, ko lahko sproti izmenjuješ izkušnje in se spodbujaš, dobiš ideje in recepte (ODLIČNA čokoladna torta iz presnih sestavin je pri meni velik hit).

Če vas zanima karkoli o paleoprehrani, saj veste -> striček Gugl ve vse in še več!

*** zgornja fotka je simbolična, nikoli nisva imela tako praznih krožnikov!!! ***