Petek, 24. marec
Še ena premiera naše najljubše dramaturginje.
Seveda je treba zagrabiti priložnost za družinsko fotko ❤
Foto: SNG Nova Gorica
https://www.primorske.si/kultura/dovolj-je-dolgcasa-iscimo-veliki-morda
https://veza.sigledal.org/uprizoritev/dnevi-ki-se-ti-morajo-zgoditi
Nekateri mogoče ne veste; a s Tomažem imava tudi hčerko 🙂
Že od otroštva je zaljubljena v gledališče in in zadnja leta predana članica AMO (Amaterski mladinski oder) pri SNG Nova Gorica; tam je v krasni skupinici ljudi našla svoj drugi dom, pa še mnogo mnogo več … (Tajda, mogoče bi pa kdaj za mojih par bralcev napisala kaj o tem?).
Pred dnevi so me spet navdušili s predstavo Šest oseb išče Williama; dve uri sem uživala v njihovih preobrazbah in domislicah in še mi ni bilo dovolj, Tomaž me je moral skoraj zvleči iz dvorane.
Kako lepo je videti mlade, ki so našli nekaj, kar jih v življenju veseli, za kar pa se morajo tudi potruditi in trdo delati!
Foto: David Verlič
in še enkrat Primorske novice
Sedimo pri večerji.
Gledam tole mlado ženskico pred sabo.
Pripoveduje nam o vajah, utrujena je, mora se še učiti, jutri pišejo psihologijo, med vajami bo še z nekaj sošolci tekla v šolo, na list papirja izlila svoje znanje o temi in se vrnila v gledališče.
Vmes bo kaj prigriznila, nekaj zdravega, zagotovo. Poplaknila s kavo. ((upam, da ne s pivom))
Cele dneve je v “mestu”, vznemirjenje narašča, bliža se premiera.
“Glejta, da se bosta lepo oblekla!”
“Saj ne znava drugače!” (HAHAHAHA)
Malce je drugačna kot minulo leto. Spet se nam je približala.
Nekega dne nas je celo presenetila in privolila, da gre z nami na izlet.
Naslednjega dne spet.
Je kaj narobe, se potiho sprašujem …
Nič ni narobe, to je najina hčerka, taka je.
Včasih nerazumljiva.
Včasih nerazumljena.
Vedno najina, naša!
*****
Premiera. Tudi mi sedimo na odru. Čisto blizu smo jim.
In se čudimo!
Kako so napredovali!
Kako so suvereni!
Kako so sproščeni!
“Od kdaj zna Tajda tako lepo peti???”
Cmok imam v grlu, solzne oči.
Razganja me od ponosa!
In se smejemo!
“Od kod so potegnili to “foro”?! Dobra, dobra!”
“Jo je premagal smeh?!”
“Ne, to se ti samo zdi! Prezahtevna si!”
Tako močno zadržujem dih, da sem vsa napeta, mišice me bolijo.
Srkam besede in spremljam mimiko, glas.
Kaj je ŽE konec?!
Aplavz, gromek aplavz.
Bravoooo!
****
To je pesem za mojo hčerko.
Za deklico, ki prinaša veselje v naša življenja, tudi ko je sitna!
To je zate, Tajda, ta moja ljubezen in ponos, ki ju ne znam izraziti z besedami.
“Opiši, zakaj smo bili dobri, mama! Kako smo bili dobri? Kaj je bilo tako odlično?!”
Ne vem, Tajda!
VSE!
AMO (Amaterski mladinski oder) SNG Nova Gorica: Žlahtni meščan
Foto: Tomaž Lipicer
mojchka 