Kakó lepó

Kakó lepó bi biló

romati vse življenje

skozi zeleni gozd

in se ne ustaviti.

Biti kot gozdna ptica,

ki ne pozna poljan.

Biti človek,

z dobrim,

dobrim srcem.

Pravijo mi:

To bi ne bilo življenje.

A jaz jim odvračam:

Je li življenje bolest?

(Srečko Kosovel)