Kum 2020

/…/

Tako, prispel sem končno na Kum.
Takrat pogled se razlije,
oster veter zavije,
nad mano odpre se modro nebo.
Sam na vrhu stojim in
v dolino strmim,
z rešpetlinom iščem svoj dom.

(Orlek – Na Kum)

S prijateljicami smo se zelo veselile afežejevskega Punce v jami; jaz še najbolj teka/pohoda skozi rudnik.

Ampak v letu 2020 se je skoraj vedno nekam postavil tale zoprni AMPAK.

In dogodek so prestavili/odpovedali …

Ampak!

Z Natašo sva znani po tem, da včasih malce rineva z glavo skozi zid.

In sva rekli: osmega marca nama ne bodo vzeli. Greva vseeno. Greva na Kum!

Če ne greva v rudnik, bova pa vsaj nad njim!

Kako je potem bilo?

Čemaž, pljučnik, sneg, teloh, zvončki in trobentice, štruklji … tako!

🙂

Kaj sploh sprašujete; bilo je lepo, lepo, LEPO!

Pa še z vlakom sva se peljali.

To je bilo pa sploh fino. 🙂

Tudi letos bova nekam odvandrali za osmi marec, zaprmej, da bova!