6 . januar 2019 (italijanski praznik “La Befana”); Obelisk na Opčinah; toliko nas je, da se težko stisnemo na fotko.Drejka team; hvala za smeh, hvala za fotke! Najboljši sta!Eno samo veselje! Saj vemo, da se bo treba matrat, vemo …Tudi če se težko diha, se vedno zmore nasmeh za fotografa.Zmore se tudi afne guncat 🙂Krasni razgledi na vse strani. A zanje se je treba ustavit in si vzet čas. Potke so take, da je treba nenehno gledat pod noge.Nataša me je prehitela! In za nagrado sem dobila to lepo fotko!Jožica je skoraj zaspala na štart, ma potem je vklopila turbo in nas vse prehitela.Vidite plezalca, kako se je usedel na mojo roko?Tudi med skale smo zavili. Med velike skale!In potem na “barbarsko plažo” (Costa dei barbari). Še vedno je treba pozorno gledati pod noge.Mojca in Mojca.Tomaž pa daleč naprej!Seveda me Urša ulovi s polnimi usti!Tomaž že v cilju. 2 uri, 44 minut (s pavzo za pancetko vmes) Ma, to pa moram povedati za medklic: na okrepčevalnicah so se spet maksimalno potrudili!Tudi Mojca in Mojca sta prisopihali. 3:37; ni švoh, lanski čas sem izboljšala.V cilju sta nas pričakala tudi Luka in moja mama. Tega sem bila zelo vesela. Sploh mame. Ker ona je bila in je še moj prvi športni vzor. Ona mi je približala gore, naravo, užitek v gibanju … pa ne le to! Mama, hvala!!!Še nekaj afnegunca za konec in za obljubo, da se kmalu spet vidimo in zašpilimo še kak lep dan!
mojchka 