Kako veliko srečo imamo, da živimo na koordinatah planeta, kjer nam kraljica narava na istem hribu postreže s prvim pomladnim cvetjem, nekaj sto metrov više pa z debelo odejo puhastega snega.
In nekaj lepega je tudi v nas, da zmoremo tudi v mrzlem vetrovnem popoldnevu začutiti radost; radost, da migamo, da smo skupaj, da smo del narave, da se še znamo čuditi …
Tako smo v manj kot mesecu dni od mojega zadnjega oglašanja doživeli tele nepozabne trenutke:
Po ta strmi go, po položni dol; prisojna stran Nanosa,osojna stran,pa še sredinska.Nataša nam je razkazala delček Polhograjcev.Od koder so lepi razgledi.Po “srednječavenski poti” s Kuclja.
Na Svetem Danijelu smo našli popolnoma opremljen kotiček za prijetne malice.In ker nam v istem dnevu ni bilo dovolj hoje, smo skočili še na enega svetnika; Škabrijel ( = Sveti Gabrijel).Zimska pravljica par sto metrov nad domačim krajem, pod Kopitnikom.Razgledi do morja.Ljuba Vitovska cerkvica.Na Ovčjak in Sveto Katarino (našo, kraško 😉 )Prvič na Čaven po vertikali iz Lokavca.Zima, zima bela.Tudi če nismo lačni, je treba povsod “pokušat” štruklje!Po gazi.Malica nad Glinščico.Nove trail telovadne (!) je treba takoj preskusiti!
mojchka 