Vrh gore sedela

Že res, da nenehno zatrjujem, kako ne maram snega; a ne maram tistega na cestah in tistega na mestnih ulicah, ko se spremeni v brozgo.

Aja, pa tistega, ki ti pade za vrat, brrr!

Ob redkih priložnostih, ko sneg pobeli tudi našo vas, se je najlepše takoj podati na sprehod, saj se to največkrat zgodi pod noč, ko se vas že tako umiri, bela odeja pa dodatno utiša hrup in čarobno osvetli noč.

Ko pa snežinke ne pridejo do nas, jih sami poiščemo in to zimo smo doživeli že nekaj zimskih pravljic.

Včeraj na Vremščici je že bilo tako; pravljično!

Ko je Luka v avtu na poti domov rekel: “Super sem se imel,” pogledal skozi okno in vzkliknil: “lejta, kako je tudi Nanos lep!”, mi je bilo toplo pri srcu; najstniki res redko priznajo, da so se imeli fajn s “tastarimi”!

IMG_9757

IMG_9771

IMG_9783

IMG_9781

IMG_9787

IMG_9806

IMG_9813

IMG_9837

IMG_9859

 

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s