Kako do marmelade svetovnega prvaka

V četrtek me je vse bolelo, komaj sem peljala pse na sprehod.

V petek me je še vedno vse bolelo, pa še živčna sem postala.

V soboto zjutraj pa je bil Tomaž tako zelo nervozen, da sem na svoje tegobe pozabila.

😉

Heleni sem poslala SMS: “Počutim se super in to ni ok.”

Motivacijski odgovor je sledil takoj: “Ha, ha, kako smo ženske ena čudna bitja. Čudežna! Ajde, dejmo!”

In smo šli!

IMG_7289

Najprej Tomaž; na svoj prvi maraton; 42 kilometrov, obogatenih s 1100 višinci.

Kdor ve, koliko je to, ve, da to ni malo!

Ampak jaz sem bila, kar se njega tiče, mirna. Vedela sem, da je odlično pripravljen (kako ne bi bil, če pa sem njegova trenerka?!). Še bolj kot to pa, da je trmast in natančen in da konča vsako stvar, ki se je loti!

Čez pol ure smo se na pot podali še rekreativci, na “semi” progo; 23 kilometrov  in 630 višincev.

Saj res, kje smo bili?

IMG_7320

Na Valamar trailu v Rabcu.

No, in smo tekli; ob obali po betonu, ob obali po gozičku, pa v hribček, pa spet strmo dol, pa ob obali po potkah, posejanih z ostrimi kamni, mimo pravljičnih zalivčkov, pazili, da se ne spotaknemo in pazili, da nas v glavo ne dregne veja … a vsa pozornost le ni bila dovolj, tudi nekaj padcev smo videli. In poškodb.

IMG_7321

Ko nismo več tekli, smo pa hodili v hrib, sopihali in se borili s krči, kakšno rekli, se posmejali, se objeli s prostovoljci ob poti, guštirali slasten bananin kruh, se nalivali z vodo in “za presekat” s kokakolo …

In ko smo končno zlezli “na” Labin, se je steza obrnila navzdol, juhu!

Premagati je bilo treba samo še tista dva slaba kilometra teka po betonu in že smo bili v cilju, si čestitali in se trepljali, vsi zadovoljni, vsi veseli … tudi tisti, ki so imeli odrgnjena kolena ali dlani.

IMG_7328

IMG_7355

Ker bil je lep dan!

Ni bilo treba dosti čakati na toplem sončku ob hladnem pivu, le tiste zoprne krče, da so popustili in Tomaža spustili priteči v cilj.

img_7345.jpg

Za tem pa je tako ali tako vse bilo ena sama zmešnjava … analiza, veselje, čestitke, smeh in solze ganjenosti, objemi, vprašanja o opremi in raznih tegobah, pašta, pivo, žajbelj pa tudi palačinke, ki sem jih toliko obljubljala …

No, komu sem jih obljubljala?

Najprej Simonu, zmagovalcu na naši progi in tudi svetovnemu prvaku v gorskem teku za veterane, in ravno zanj je palačink zmanjkalo!!!

Banda trejlaška požrešna!

IMG_7369

Če pa jaz nisem znala držati besede, jo je Simon, in dobila sem marmelado izpod njegove kuhalnice! Hvalaaa!

img_7352.jpg

Drugo leto pa na 50 kilometrov, pravi Tomaž.

Ker jaz sem trenerka, a on je motivator!

 

 

Advertisements

One thought on “Kako do marmelade svetovnega prvaka”

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s