Najljubša fotka našega poletnega potepanja.
Saj se vidi, da je posneta avgusta, ne? 🙂
Najljubša fotka našega poletnega potepanja.
Saj se vidi, da je posneta avgusta, ne? 🙂
Ko Tajda pride k meni s prošnjo ali predlogom, to naredi s takim posebnim tonom, ob katerem kar otrpnem. Moje starševske (ne)sposobnosti bodo spet na preizkušnji!
Pa se je zgodilo, da sem ob eni takih priložnosti skoraj padla s stola.
Predlagala je, da bi šla kdaj z nami v hribe!!!
V hribe???
Po letih, ko smo nenehno poslušali: sovražim hribe, ne grem z vami!?
Čudeži se še dogajajo.
Vsemu veselju navkljub, sem bila vseeno spet postavljena pred težko nalogo.
Kam, da ne bo prenaporno, predolgočasno, pa da bo na poti planinska koča, kjer lahko kaj dobrega pojemo?
In spet smo izbrali prelepe tolminske konce.
Kako se je razpletlo?
Vstala je zgodaj, kot vsi, brez jamranja.
Hodila je hitro, hitro, nisem je dohajala.
Niti enkrat se ni pritožila, kljub temu, da vreme ni bilo ravno popolno, z Lukom je bila potrpežljiva in prijateljska, jedla je žgance in kislo mleko …
Kar pa je najpomemebnejše; rekla je, da bo še šla 🙂
(30. julij 2017)
Luka je prejšnji vikend vzel dopust od počitnic pri noni, da je lahko nabiral kondicijo v naših prelepih gorah.
V pričakovanju množic planincev v okolici Krnskih jezer smo se odločili, da se le-tem izognemo z obiskom bližnje Velike Babe.
Tokrat se z Natašo nismo posebej dogovarjali; je bila pa velika možnost, da se srečamo.
In smo se.
(29. julij 2017)