Trebuh vzeli s sabo …

… in ga napolnili s tipično avstrijsko 😛 hrano; sladkimi trdelniki, česnovimi langoši, starbaksovo kavo, falafli, humusom … in seveda saherco.

Ja, spet na Dunaj! (S kratkim skokom na sončno mariborsko Piramido.)

Po (pre)dolgem času se nam je na poti pridružila tudi Tajda. Prvi dan se je sicer zgražala, kakšno družino ima, potem pa se je sprijaznila s tem, da boljše pač ne bo dobila. ((No, vsaj dokler se ne bo poročila v prefinjeno, visoko intelektualno, staro angleško plemiško družino!))

Ker smo spet uspeli parkirati čisto v središču mesta, na varnem mestu, tik pred Hofburgom, smo lahko psa pustili v avtodomu in si končno vzeli čas za dunajske muzeje. Celo Luka se ni pritoževal nad urami preživetimi med slavnimi slikami.
Saj veste, kar nekaj aktov je obešenih okoli 🙂


Naschmarkt za mojo dušo …

Tudi do Pratra smo skočili, da sva se z Lukom malo zaletavala z avtomobilčki, pa seveda na ulico MariaHilfer, se ve, po kaj, pa glavno pokopališče sem šla pokazat Tomažu …

Lepo smo se imeli, a še vedno nismo videli vsega.
V moji beležki je zapisanih še nekaj želja; Belvedere, Schonbrunn, pa Gasometer, pa Dunajski gozd in Wachau … če govorim samo o Dunaju in okolici. Potem so zapisana še avstrijska jezera, pa kakšna gora, ali vsaj hribček bi se spodobil ….
V 2016 bomo imeli kar nekaj podaljšanih vikendov, ne?