Po ribe

Mesta, mesteca, vasi Španije in Portugalske so v času sieste kot izumrla, zvečer pa živahna in vesela.
Tudi zjutraj ((dopoldne!)), tam do desetih, še vse spi.

Prve dneve popotovanja v nekem mestecu na večernem sprehodu zagledamo simpatično tržnico.
Sklenemo, da naslednji dan zgodaj vstanemo, prehitimo vse stranke in kupimo najboljše ribe in morske sadeže.
In res, ob 6:30 zazvoni ura ((Tajda kljub drugačni obljubi samo zamrmra, da bo raje še malo spala)), preskočimo sicer obvezni zajtrk in ob sedmih smo že na tržnici.
Zaprta!
Nikjer nikogar.
Vse zaprto; kafiči, trgovine, trafike, vse.
Tišina je kar malo strašljiva.
Čakamo.
Občutek imam, da sedaj pa nekaj bo.
Samo še minutko in bo priropotal prvi ribiški čoln.
Občutek vara.
Se še malo sprehodimo po mestecu, Tomaž ima na pretek časa za fotografiranje praznih ulic, saj ni nikjer nikogar.
Ko pregledamo skoraj cel kraj, se vrnemo k tržnici.
Še vedno nikogar nikjer.

Okoli devetih končno odprejo prvi kafič, vsa sestradana hitro nabavim kup peciva …
Vprašam, kdaj pridejo ribiči na tržnico.
OOOO, ne še, pravijo, ne še…

Pa jih nismo čakali, so vabili naslednji kraji 🙂
Napake pa nismo več ponovili… čeprav vstajali pa smo še vedno kar zgodaj.
Za njihove razmere PREzgodaj!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s