Puc karta

Pesem je bila že objavljena v literarni reviji Fontana, zato si njen konec brez slabe vesti izposojam.

Helena Škrl
BABE

(…)
In ve opravljivke, zavistne lepotice,
vedno čakate samo na slabe novice,
iz njih napajate si svoja življenja,
bolj ste vesele, če več je trpljenja?

Saj ne zamerim vam, vsak pač po svoje,
poučujte me, če želite, jaz bom po moje
iskala si srečo, visoko letela,
stopala trdno, ljubila, ŽIVELA.

Pa saj niso vse babe take.

Imam nekaj bab – pravih angelov ob sebi.

Z njimi in zaradi njih rastem.

Z njimi in zaradi njih napredujem.

Z njimi in zaradi njih sem sproščena, sem srečna, sem lepa, sem pametna, sem hitra, vzdržljiva …

Sem pa z njimi lahko tudi žalostna, jezna, čemerna, nergava … ni se mi treba pretvarjati.

Imajo me rade tako kot sem!

Hvala, drage moje!