Suma sumarum

Pretekla.

Takole sem prisopihala ((Po mojem spominu sem prišprintala. Je mogoče, da fotografija laže???)) v cilj

fotka sposojena na http://www.3sporta.com

Samega teka pa vam ne morem opisati. Ves čas me je skrbelo za mojo zvesto sotekačico, Deo, ki je spet zbolela.

Včeraj smo zvedeli, kaj ji je. Povišano ima vrednost kreatin kinaze.

Kaj to pomeni?

Ne vem, bolj slabo sem poslušala našega zlatega veterinarja Antona.

Sem pa potem poguglala: “CK ali kreatin kinaza je encim, ki se nahaja v mišicah (tudi v srcu) . Je kazalec aktivnosti mišiče, če je bil trening naporen, je lahko zelo povišan.”

Tako. Jaz sem kriva. In moje priprave na polmaraton!

Priprave

Mene vreme sploh ne skrbi. Res ne.
Mene skrbi, ker me nekaj praska v grlu in srbi v nosu. Ker me VSE boli; desno uho, križ, rit, koleno, gleženj, ahilova tetiva, peta, stopalo!
Skrbi me, ker zaradi tega ne tečem. Vsak dan imam zaradi tega slabo vest.
Tolažim pa se, da se držim nasvetov tekaških strokovnjakov, ki pravijo, da je treba v dneh pred tekmo počivati ((ma, ta “počivati” pomeni “manj teči” in ne “se sam sebi smiliti in ležati na kavču”)).
Skrbi me, ker je letos prevzem številk in “gudi begov” drugačen kot doslej in mi sploh še ni jasno, kako ga bom izvedla.

VSEENO PA:

tekla sem dovolj (no, nikoli ni dovolj, a do tega tedna sem tekla veliko, več kot lani pred LM)

muzika (za primer krize) v mobiju je naštimana, kupila sem celo nove slušalke

geli in magnezij so že pripeti na pasu za startno številko

na supergah so elastične vezalke, ki jih bom lažje in hitreje zatezala/sproščala

oblačila še niso pripravljena (glede na napoved bom tako ali tako vzela s sabo vso svojo tekaško garderobo; od krilca pa tja do rokavic)

na progo se tokrat podajam sama, iz zadnje cone, seveda

SE NEDELJE IN SVOJE NOVE POLOVIČKE ZELO VESELIM!

Se vidimo?