Kako je biti jaz

Naš Luka ni čisto tak, kot je Jure v knjigi Kako je biti jaz? Knjiga o fantu z Aspergerjevim sindromom, je pa precej podoben.

Ko so me pri Siolovih Knjižnih moljih izbrali, da bom ocenjevalka omenjene knjige, so se mi pri branju na nek način odprle oči.

Luka sicer še nima točne diagnoze, a vsi se prav dobro zavedamo, kako drugačen je od drugih otrok.

Poleg vseh tegob, ki nam jih to njegovo “stanje” prinaša, je tudi zabavnih dogodkov neverjetno veliko.

Pri navezovanju stikov z ljudi na primer sploh nima nobenih težav. Če mu je človek zanimiv, kar pristopi in ga vpraša, kako mu je ime, ali pa mu začne pripovedovati o zadevi, ki trenutno okupira njegove misli.

In tako se zna tudi zgoditi, da sredi trgovine kar pristopi k znani igralki in jo sprašuje, kako ji je ime in ji navdušeno opisuje in kaže svoje igrače (zadnje čase so na tapeti spet “sluzkoti” – neke čudne sluzaste zmesi). Ponavadi se ljudje prijazno odzovejo in klepetajo z njim (tudi znana igralka :-), včasih pa je kdo tudi čemeren in ga ignorira.

Včasih mi je bilo ob takih trenutkih nerodno in sem ga vlekla stran, potem pa sem končno spoznala, da je moj otrok neskončno prijazno in iskreno bitje. Res bi bilo grdo, če bi te njegove lastnosti poskušala potlačiti.

Ne bom v nedogled opisovala naših težav in naših radosti.

Če pa hočete odškrniti vrata in pokukati v naš svet, si preberite res odlično knjigo Kako je biti jaz?

Še link do ocene knjige:

http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2012/06/ocena_knjige_kako_je_biti_jaz.aspx