12. MKM

v cilju z mojo H, ki je pravzaprav "kriva", da tečem

Popoln dan.

Ponavadi tečem sama. Na množičnih prireditvah vedno štartam s katero od prijateljic, a še nikoli nisem imela z nobeno niti približno enakega tempa.

Na družinskem teku  (8,4 km) na 12. Malem kraškem maratonu pa sva končno tekli skupaj z mojo zlato prijateljico, motivatorko, podpornico …

Odlično nama je šlo, kar vzneseni sva bili, pa sva še malo spodbujali druge. Upava, da nama kdo ni zameril predrznosti (ja, sva tudi ocenjevali moške noge in ritke 😉 )!

Aja, Nx2, oprostita za tisti plašilni manever med tekom!

Ko sva v cilju pozdravljali polmaratonce, mi je bilo kar žal, da se nisva podali na daljšo progo. Skupaj bi zagotovo zmogli …

Pa saj bodo še priložnosti!

Zdaj pa moram zagnano trenirati, motivacija se je vrnila; na Ljubljanskem (pol)maratonu se bova “udarila” s hramovskim prijateljem!