Mojca teče teče v trgovino,

kavica predolga b’la je, joj,

pa ne bom zdaj v kabino,

modrc vedno enak je, hoj! ((prosto po Bitencu verjetno; Jurček teče teče v šolo))

itd.

Pesmi nisem nikoli znala skladat.

V prozni obliki pa se tole sliši tako:

Ker točno vem, katero številko športnega nedrčka nosim in ker se mi je mudilo, sem v trgovini zagrabila taprvega in odhitela do blagajne. Tam me je presenetil mlad, naveličan trgovec, ki je s prijateljem debatiral, koliko mu mora vrniti, če je bil račun 36,06€, on pa mu je dal 50€: “Joj, ku ne znam več računat!”

Ma, pismo, kaj jim ne piše na ekrančku blagajne ((še na računu piše, koliko si dal in koliko ti je vrnil!!!))?

Ko je končno zmetal moje drobnarije čez čitalec kod, sem samo še hitro plačala (s kartico, da mu ne bi bilo treba računat, revež!) in odbrzela domov.

Med pakiranjem za konec tedna v Čatežu sem se spomnila, da bi bilo dobro nedrček oprat, preden ga bom jutri nadela, a glej ga vraga:

JEBELACESTA ((to sem zavpila z glasom in tonom Sapramiške))!!!!!!!!!!!!!!

LDN

Je velik.

Je zanimiv.

Je turistu prijazen.

Je drag.

Je akcijsko znižan.

Je mrzel.

Je sončen.

Je deževen.

Je multi.

Je kulti.

Je šoping.

Je sprostitev.

Je stres.

Je vrvenje.

Je jutranji mir.

Je sprehod po pokopališču.

Je opazovanje nenavadno oblečenih ljudi.

Je kraljevski.

Je veličasten.

Je London.