Zmotila sem se, ko sem napovedala, katero knjigo bom najprej spustila na prostost. Med iskanjem sem se zavedla, da sem drugo Knjigo o sreči nekomu že podarila. “Prve” pa ne dam.
Ali kdo pozna to pisavo iz posvetila? 😉
Tako bom jutri v čakalnici zdravstvenega doma raje pustila nekaj bolj lahkotnega; Škandal Amande Quick.
NI bohvekaj, a za passatempo ((it.: zabavo, dobeseden prevod: da mine čas, kajne Jackie?)) nekomu čakajočemu bo.
Poznate idejo BookCrossing-a?
Člani te skupnosti svoje knjige podarijo neznancem ((lahko tudi prijateljem, sodelavcem, sorodnikom …)) in jih na tak način pošljejo na zanimivo potovanje.
Kako?
Knjigo, ki ste jo nekoč kupili in prebrali, sedaj pa lovi prah na polici in zaseda prostor, registrirate na spletu, označite z etiketo ((na spletni strani je več idej za označitev knjige))
in jo nato pustite na javnem mestu.
Če ste jo označili tudi z BookCrossing identifikacijo (BCID) in če bo “najditelj” upošteval pravila, lahko njeni poti sledite tudi na spletu.
Meni se to zdi dobra ideja.
V naslednjih dneh bom nekje pustila Knjigo o sreči ((ker imam dve)). Bom poročala, kako deluje.
Takoj po dirki F1 Tomaž odhaja na enotedensko jadranje.
Zakaj ravno takrat? Glavni na jadrnici, Tomažev stric, je namreč strasten gledalec F1. Tak, ki vstane sredi noči in gre gledat dirko ali celo “samo” kvalifikacije.
Potovalke so spakirane (ima jih več kot kakšna filmska zvezda), pivo in zdrava hrana tudi, vremenska napoved je obetajoča …
Kaj pa moja prognoza?
En teden bom imela mir, potem bomo 12. oktobra šli gledat Barkovljanko in vso jesen in zimo bom poslušala, kako je lepo na jadranju in da MORAMO kupiti jadrnico!
mojchka 