Ne, kava mi danes zjutraj ni bila usojena!
Tista, ki si jo “sami skuhamo” na določenih bencinskih črpalkah, mi je zelo všeč, zato si je ((ko gremo na daljšo pot)) doma niti ne pripravljam. V žep vtaknem 1 euro, da je takoj pri roki in via!
Danes pa …
… nameravali smo se, kot ponavadi, ustaviti na “naši” ((v naši vasi)) črpalki, a glej ga zlomka, bili smo prezgodnji ((to se v naši družini zelo zelo zelo redko zgodi)); zaprto!
V naslednji na naši poti avtomata niso imeli. Ker pa smo ob “tankanju” dobili dva bona za kavo v njihovem bifeju, sem “benzinajota” vprašala, če v baru pripravijo tudi kavo “na pot”.
“Ja, ponavadi jo, a danes dela nova punca in ona je še ne zna!”
Ma ne!!!
Za nekaj časa se je moja želja po kavi umirila, a ko smo skoraj prispeli na cilj, sem se odločila, da poskusim še enkrat.
No way, Hoze! Imeli so samo tisto navadno, brez pokrovčkov ((Take sem že naveličana iz službe!)).
No, pa nič. Vkrcali smo se na našo Zazo, se malo vozakali, še več pa lenarili in kopali …
Tukaj je po naših dozdajšnjih “raziskavah” morje najčistejše in vedno plavamo z jatami ribic.
Ugane kdo, kje je to ((na slovenski obali, seveda))?
Na poti proti naši marini pa nas je v zrak ponesel velik val in Tajda je z brado butnila v ograjo.
Poznejši obisk pri zdravniku nam je v hišo prinesel poletnega Dedka Mraza z belo brado …
Tomaž pa se ni namazal in zato imamo doma tudi enega rdečekožca ..
Prepričana sem, da so se vse te nezgodice dogodile zato, ker sem ostala brez svoje doze ((okusnega)) kofeina in zato sem za kazen zvečer spila kar tri!!!
Volkec, naslednjič bo naša prva postaja tvoje delovno mesto!
Aja, fajn te je bilo končno spoznat v živo … ((v sredo sem ga kar napadla na njegovem teritoriju!))
mojchka 