SOBOTNI IZLET

Najprej smo v Xpandu ob živce spravili tistih 15 obiskovalcev prve popoldanske predstave 3D Dinozavrov. Luka je namreč že ob vstopu v dvorano pokazal ves svoj “pogum”, ki pa ga je začetek filma še ojačal, saj se je javskanje stopnjevalo v jok in glasno pritoževanje.

Na srečo nam je nekdo karte podaril ((naj se kar sam/a izda, da ne bom česa kriva)), tako da ni bilo ni bilo nobene škode za družinski proračun, ko sva z našim junakom vstala in zapustila dvorano, še preden je prvi dinozaver sploh odprl svoj gobec. ((ob tem se opravičujem gospe, ki smo jo najbolj razkurili))

Tomaž in Tajda sta v predstavi vsaj tako uživala, kot midva na toplem sončku pred dvorano. 😉

Moram pa povedati, da je Luka sicer zelo zelo zelo navdušen nad dinozavri in kljub včerajšnji izkušnji, je danes že navsezgodaj zahteval, da mu na “čarunalniku” naštimam Discoveryev Planet dinozavrov.

Nato smo se odpeljali v Volčji potok pogledat tulipane,

foto by Tajda

divjat na igrišče,

iskat metulje med orhidejami,

lizat sladoled

in se dobro imet, dokler nas nista pregnala dež in mraz.

DOPUST

Danes imamo v naši hiši vsi dopust.

No, ker je Tajda vseeno morala v šolo, je bil Luka solidaren in je do kosila tudi on šel obiskat svoje Mavrice v vrtec.

Tomaž je dopoldne spet preživel v garaži in izpopolnjeval naše malo plovilo.

Sama sem nameravala malo prečekirati mejle, malo posodobiti blog, prebrati Drugo sestro Boleyn ((roman Philippe Gregory)) do konca … skratka relax.

A mi je prekrižal načrte nek stručko, ki je presekal določene kable in velik del Goriške je ostal brez telefona, interneta, siol teveja …

Relax je bil popoln, tudi za moje oči, legla sem na kavč, prebrala nekaj vrstic in sladko zaspala.

Še prehitro je bila ura 11.35, ko je Tajda končala pouk!!!

Zdaj pa si je moja zlata tašča vzela čas in otroka popeljala na daljši sprehod. To mi deli!

Saj vidite, da zdaj objavljam kot po tekočem traku, ne?

Tako daleč so šli:

Jih sploh vidite?

Pripisano zvečer:

Uf, potem ko sta se prej s taščo otroka pritoževala nad gibanjem, sta me zdaj zvlekla na šolsko igrišče.

Tajda s kolesom, Luka in jaz pa s skiroji. Na igrišču smo udarili še en nogomet (zmagala sem!!!).

Lepo je bilo, ampak desna noga me grozovito boli.

Ja, zarjavela sem!

Torta Tomaž

Imela sem idejo (hvala Vetrnica), nisem pa imela vseh potrebnih sestavin in nastala je torta, ki sem jo poimenovala Tomaž, ker je bila namenjena praznovanju njegovega rojstnega dne.

Postopek izdelave je res lepo opisan pri Vetrnici, zato priporočam obisk njene strani.

 

 
Za »dno« sem, lenoba lena, naredila le eno, debelejšo rulado, po receptu z vrečke vaniljinega sladkorja.

V mikser sem vrgla:

6 jajc

12 dag sladkorja

1 limonin sladkor in

12 dag moke, zmešane s pol vrečke pecilnega.

Maso sem vlila na pekač obložen s peki papirjem in pekla približno 10 minut na 175 stopinjah (ventilatorska pečica).

Pečeno sem zvrnila na prtič, posut s sladkorjem in zavila.

Ohlajeno sem razvila in namazala s kremo:

¼ litra stepene smetane in v njo vmešanih

nekaj žlic nutelle.

Tesno sem jo zavila, razrezala na rezine in z njimi obložila dno in obod tortnega modela (pravzaprav sem na krožnik položila samo tisti odstranljivi obod od tortnega modela).

 
Na to »dno« sem vlila skutno maso. Zanjo potrebujemo:

¼ litra mleka

6 listov želatine

4 rumenjake

200 gr sladkorja (ali manj)

Ščepec soli

½ kg skute

Naribano lupino neškropljene limone

Želatino sem namočila v hladni vodi.

V mleko sem dala sladkor, sol, limonino lupinico in rumenjake. Med mešanjem sem zavrela in nato odstavila. Želatino sem ožela in jo vmešala v vročo zmes. Ko se je masa med ohlajanjem pričela strjevati, sem vmešala skuto. Maso sem nato vlila v model.

Ko se je tudi to ohladilo in strdilo, sem obložila z borovnicami in prelila z vročim borovničevim želejem, ki sem ga dobila tako, da sem 1 vanilijev puding skuhala s ½ litra borovničevega soka (namesto mleka).

Torta ni bila ((poudarjam bila, ker je ni več)) tako lepa kot izvirnik, a je bila odlična.