MOJ pogled na Tita

Tito brez maske

Tito brez maske

Evo,

4 prebliski, ko slišim ime TITO:

  1. Prva beseda, ki sem jo znala prebrat in napisat, je bila TITO. To pa zato, ker moja nona in nono živita pod hribom, kjer je s kamenjem izpisano NJEGOVO ime.
  2. v osnovnošolskem spričevalu smo imeli natisnjen njegov citat: Učiti, učiti in še enkrat učiti se. (ali nekaj v tem smislu). In sem bila odlična. V srednješolskem spričevalu tega citata ni bilo več. In nisem bila več odlična. Niti pravdobra ne.
  3. Ko je umrl, na sporedu ni bilo risanke. Moje takratne žalosti današnja mladina ne bo razumela. Oni lahko gledajo risanke od jutra do večera, pa še ponoči. Mi pa smo TAKO čakali tisti CIK CAK.
  4. Ko so gradili eno izmed gorskih koč našega planinskega društva, je moja mama naštikala gobelin – portret tovariša Tita, ki je potem visel v jedilnici te koče. Kako smo bili vsi iz družine ponosni vsakič, ko smo prišli v to kočo!!! Kdove, če še visi tam … bo treba vzet pot pod noge …